V javnem sektorju seveda logika ne more biti taka, zato je v zakonu določeno, da v primerih, kadar zakon ali kolektivna pogodba določa neke pravice, posamezni delodajalec ne more, ne sme določati višjih pravic, razen če mu to zakon izrecno dopušča. Zaradi tega, da se izognemo napačnim razumevanjem, da bi lahko za javni sektor veljalo isto, kot velja v zasebnem sektorju, da ima vsak delodajalec popolnoma prosto pogodbeno svobodo, da je popolnoma svoboden na področju pogajanj.
Prehajam že na drugi del zakona, torej tisti, ki velja za državne organe in organe lokalnih skupnosti, torej za skupaj približno 35.000 zaposlenih v državni upravi, v ministrstvih, organih v sestavi, upravnih enotah in vladnih službah, drugih državnih organih, državnem zboru, uradu predsednika republike, ustavnem sodišču, računskem sodišču, tudi v pravosodju in seveda za 192 občinskih uprav.