Med njimi se mi zdi zlasti pomembno tisto, ki postavlja drugačen princip, kot velja za delovno pravo, kjer lahko v principu vsak delodajalec pravice delavcev ureja po svoje, seveda pa ne sme iti pod nivo, ki ga določa zakon in kolektivna pogodba. V javnem sektorju seveda logika ne more biti taka, zato je v zakonu določeno, da v primerih, kadar zakon ali kolektivna pogodba določa neke pravice, posamezni delodajalec ne more, ne sme določati višjih pravic, razen če mu to zakon izrecno dopušča. Zaradi tega, da se izognemo napačnim razumevanjem, da bi lahko za javni sektor veljalo isto, kot velja v zasebnem sektorju, da ima vsak delodajalec popolnoma prosto pogodbeno svobodo, da je popolnoma svoboden na področju pogajanj.