Pri prvem predlogu zakonodajalec loči med dohodki in prejemki prosilca in premoženjem prosilca, s katerim razpolaga. Pri ugotavljanju finančnega položaja prosilca zakon vključuje tudi finančno stanje prosilčeve družine, če prosilec ni samska oseba. Glede na te razmejitve predlog zakona pri redni obliki brezplačne pravne pomoči določa tako imenovani dohodkovni cenzus, ki se veže na višino minimalne plače, ki jo določa zakon, in premoženjski cenzus, ki predstavlja 20-kratnik minimalne plače.