In niso v ničemer povezane z uveljavljanjem pravic narodnostne skupnosti, zato me čudi, da sta ministrstvo in vlada pristala na ta amandma, kar potem pomeni, da nekdo, ki je v nekem trenutku na to pristal, je mogoče ravnal dobronamerno, je pa mimogrede podrl to, kar je bilo mukoma grajeno skozi, ne bom rekel, uveljavljanje tega zakonskega predloga, ampak skozi vseh 50 let razvoja knjižničarstva na Slovenskem. Zato me čudi ta lahkota, s katero se pač pristane na te sentimentalne diskusije, ki so povezane z razcepom občin, za katere upam, da niso nastajale po narodnostnem kriteriju, ampak po realnih potrebah vseh ljudi, ki živijo tam mešano. Zato se mi zdi, da bi mi naredili s to določbo silo neki knjižnici in v bistvu poskušali pravzaprav prenesti na ministrstvo to, da z nekom vodi diskusijo in na koncu bi se vseeno izkazalo, da pravzaprav teh dodatnih nalog in pogodbe, ki sledi iz 25. člena, ne bi bilo mogoče v tistem področju skleniti z nikomer drugim
kot s soboško knjižnico.