Dve najbolj ekstremni, ki sta germanski in pa francoski model, in pa vmesna oblika, ki jo pozna Švica v svojem korporacijskem zakonu.
Tako trditev, da namen te novele ni opraviti uskladitev s smernicami, ne drži, jasno da s tistimi, ki ta vprašanja že urejajo in že veljajo. Prav pravila o uporabi dobička, ki omogočajo, da delničarji odločajo samo o tistem delu dobička, ki ga poimenuje zakon kot bilančni dobiček, ki je v resnici razpoložljiv, torej, ki je residual, potem ko družba pokrije morebitne prenesene izgube iz preteklih let, po sedanjih ureditvi namreč družba lahko odloži pokrivanje izgub za 5 let in, če medtem ustvarja dobiček, si delničarji lahko celo izplačujejo dividendo iz tega dobička.