Vse te smernice pa urejajo ta vprašanja prav zaradi enega izredno pomembnega načela, in sicer tako imenovanega načela ohranjanja kapitala, po katerem naj bo zagotovljeno, ne zaradi zaščite delničarjev, ampak zaradi zaščite poslovnih subjektov, s katerimi gospodarska služba vstopa v poslovne odnose, da delničarji z različnimi korporacijskimi dejanji ne nažrejo kapitala, kot se temu reče, torej ne pojejo z dividendami in drugimi operacijami kapitala, ker za kapitalske družbe je namreč značilno, da za njihove obveznosti njihovi družbeniki ne odgovarjajo. Zato je edino končno jamstvo, da bodo upniki, ki v dobri veri stopajo v poslovne odnose s to kapitalsko družbo, v resnici prejeli izpolnitev svojih obveznosti, tako imenovani kapital, kapital v računovodskem pomenu besede kot razlika med vsem premoženjem družbe in vsemi obveznostmi družbe. To je skupni imenovalec, zaradi katerega so bile vse te smernice sprejete in zaradi katerega se je Evropa najprej
začela ukvarjati ravno z vsemi temi vidiki kapitalskih dejanj gospodarskih družb.