Še v prejšnjem mandatu sem bil na obisku v nemškem Bundestagu, skupaj s skupino poslancev in strokovnih služb državnega zbora, kjer smo bili prav zato, da spoznamo način in organiziranost njihovega dela. Verjeli ali ne, najbolj mi je ostalo v spominu, da je na zaslonu televizije, prek katere je bilo možnost spremljati delo na plenumu, v zgornjem desnem kotu ves čas utripala ura, ob kateri se prične naslednja točka dnevnega reda. Kasneje smo izvedeli, da je točna ura pričetka posamezne točke znana mesec dni vnaprej, in se seveda vprašali, zakaj to pri nas ni mogoče.