: Jaz sem dolžna zagotovo tukaj dati pojasnilo na pravzaprav bolečo razumevanje ene zelo skromne želje slovenskega prostora znotraj kulturnega področja, od katerega pravzaprav Evropa ne zahteva nič posebnega in ji pušča absolutno avtonomijo. Ko se je v zakonu pojavila dikcija, ki jo je predlagala vlada, da naj bi se tistih ubogih 10% slovenskih glasbenih del preformulirala v "glasbo s slovensko govorico", se mi je seveda izrazoslovje zdelo skrajno neprimerno, še posebej zaradi dejstva prikrivanja naše želje, da moramo pač, da si želimo ubogih 10% znotraj radijskih postaj tudi domače izvirne glasbe. Ustrezneje smo zaradi tega predlagali izraz "dela slovenskih avtorjev in izvajalcev", ki bi obsegal ves pojem, bi ga definiral tudi na področja instrumentalne, vokalne in ostale glasbe in še celo tako daleč, da bi lahko, recimo, slovenska filharmonija, ko bi izvajala Mahlarjevo glasbo, ne pa, recimo, glasbo ali domačega avtorja, bila zajeta tudi v kvoto slovenske glasbe.