Nekaj, kar je pravni vidik, je takoj že lahko povsem drugi, da ne rečemo vrednostni etični in filozofski vidik, vprašanje, ki lahko konec koncev dobi tudi odgovor, da bolje, da takih otrok ni, ker so deprivilegirani vis-a-vis tistim, ki imajo očete, ne glede na to, kakšni le-ti so. Ampak vendarle, kako so tukaj odprte možnosti odgovora, naj ponazorim, da tudi otrok tiste ženske, ki je bila posiljena in ki ni dobila in pridobila očeta po pravni logiki, je deprivilegiran v tem smislu, da že krši zakon, če odgovarjam po pravnih normah, kaj šele, nima, bom rekla, pravice do obstoja. In tudi v tistih primerih, ko se moški, ko gredo potem na matični urad, ko bi podpisali očetovstvo, odpovedujejo očetovstva, hkrati že postavljajo svoje otroke v deprivilegiran položaj, ki ga sedaj iščemo zgolj in samo v posledicah primerkov žensk, ki se želijo srečati z materinstvom na ne tisti način, kot ga določena civilizacija, pa ne nujno, tudi kakšna druga naravna pot je
uveljavila.