Se pravi, tista leta ko si upajo in ko pravzaprav je človek najbolj produktiven oziroma tako bom rekel, produktiven je seveda lahko vse življenje, ampak takrat ko si ob tem še upa začeti drugače kot so to počenjali njegovi predniki, je pač zamujeno. To pomeni, da je namen tega zakona pravzaprav dober in pravilen: spodbuditi prenos zemljišč na mlajše rodove in to takrat ko se lastništvo smatra ne samo kot breme, ampak tudi kot nek odličen potencial, da se iz tega kaj naredi. Preveč imamo primerov, ko na slovenskem podeželju ljudje preprosto ničesar ne postorijo, ker ne morejo takrat, ko bi želeli, ker lastnik, pa tudi če je to njihov oče, morda nasprotuje novim investicijam, spremembam, ki so pa praviloma nujne, takrat, ko pa potomec dobi v last zemljišče, pa praviloma nima več kakšnega posebnega interesa.