To pomeni, da osnovni problem, zakaj kmetijstvo v Sloveniji tako izjemno zaostaja, je v prvi vrsti tudi ta, da lastništvo nad zemljišči pridobijo šele tam po 50 letu, ali pa še celo kasneje, takrat ko resnično o kakšnih velikih idej o kakšnih velikih spremembah in o kakšnih nujnih prilagoditvah potrebam trga pač preprosto praviloma več nimajo. Se pravi, tista leta ko si upajo in ko pravzaprav je človek najbolj produktiven oziroma tako bom rekel, produktiven je seveda lahko vse življenje, ampak takrat ko si ob tem še upa začeti drugače kot so to počenjali njegovi predniki, je pač zamujeno. To pomeni, da je namen tega zakona pravzaprav dober in pravilen: spodbuditi prenos zemljišč na mlajše rodove in to takrat ko se lastništvo smatra ne samo kot breme, ampak tudi kot nek odličen potencial, da se iz tega kaj naredi.