S spremembo 40. člena zakona bi bilo jasneje določeno, da sme davčni zavezanec, ki opravlja tako obdavčeno kot oproščeno dejavnost, odbiti le tolikšen znesek vstopnega davka na dodano vrednost, ki se lahko pripiše opravljanju obdavčene dejavnosti. S spremembo 53. člena zakona pa bi davčni zavezanec, razen pretežnih izvoznikov, ne imel več pravice zahtevati vračila presežka vstopnega davka na dodatno vrednost, temveč bi se presežek vstopnega davka všteval v akontacijo davka v naslednjih davčnih obdobjih.
Te spremembe bi imele določeni vpliv na izboljšanje likvidnosti državnega proračuna, saj bi se v prvem davčnem obdobju po uveljavitvi tega zakona, priliv v proračun povečal po oceni davčne uprave Republike Slovenije za približno 9 milijard tolarjev, ker bi se presežki vstopnega davka na dodano vrednost, ki so se do sedaj vračali davčnim zavezancem v gotovini, upoštevali kot akontacije za naslednje davčna obdobja.