Prav iz tega razloga smo prepričani v naši poslanski skupini, da bi v naši zakonodaji ne bilo dobro posnemati vseh rešitev, ki so danes poznane v zahodnoevropski uniji in da bi morali nekatere rešitve v naši zakonodaji, ne samo v zakonu o veterinarstvu, pač pa tudi v drugih zakonih, urediti na način, ki bi bil bolj sprejemljiv, na način, ki bi ohranjal naše kmetijstvo, s tem pa seveda tudi poseljenost našega prostora in pa ohranjal kulturno krajino.
Če bomo zadeve dobesedno prepisovali iz teh zakonov iz Evropske unije, potem se nam seveda lahko zgodi, na eni strani enake afere v živinoreji, kot jih ima zahodna Evropa, na drugi strani pa seveda propad dobršnega dela slovenskega kmetijstva, ki ne bo preneslo teh velikih stroškov.
V naši poslanski skupini zamerimo temu zakonu, da ne sprošča področje veterine večji konkurenci, da v tem zakonu nekako ohranja vso prejšnjo birokratizacijo in centralizacijo.