Torej, zelo obžalujem, da se načelo celovitosti družinske politike ali politike na tem področju umika oziroma zaključuje in se vse skupaj gleda tako rekoč samo še skozi tolar, ki ga bo očitno čedalje manj; kdor je bral proračun, ve, kam bo šel denar in kje ga bo zmanjkalo, nekateri pa vemo tudi, zakaj ga bo zmanjkalo oziroma po čigavi krivdi.
Torej, napačno se mi zdi, da vlada, namesto da bi vodila neko politiko, samo sledi nekim dejstvom. Namesto da bi vztrajala, da bi izpolnili pogoje za univerzalni otroški dodatek, z dolžnim upoštevanjem selektivnosti in drugih kriterijev, torej podpiranje najprej tistih, ki so najbolj potrebni, preprosto reče, "zmanjkalo je, odpovemo se univerzalnosti, gremo samo še po tej poti naprej".