Naša ta empirična sociologija sigurno ni na repu teh raziskav, ampak kljub vsemu; ko tehtam te podatke, ki si nam sicer nudijo, in ocene, ki si nam sicer nudijo, in možnost, ki jo v tem trenutku ponuja popis, podpiram, da mi s popisom pridemo do teh podatkov, pa magari potem o njih razpravljali, ali so dovolj dobri ali niso dovolj dobri, kaj pomeni število tistih, ki se niso hoteli opredeliti, in - če hočete - spet, kaj pomeni, da je v popisu sodelovalo toliko in toliko ljudi in opravilo to za svoje bližnje. Še vseeno se mi zdi, da če primerjamo te številke 2000, 2 tisoč 100 proti 2 milijonom, da je statistična možnost napake bistveno, bistveno manjša. Lahko bi pa seveda govoril, da sta to dva neprimerljiva sistema, ampak potem bi odprl neko diskusijo, ki sodi bolj - bom rekel - na družboslovne fakultete kot zares v parlament.