Glede davčne reforme pa bi lahko bila razprava seveda daljša, ali bi bilo smotrno prej uvesti davek na dodano vrednost ali ne. Ko se je lansko leto zgodil tisti primanjkljaj sredstev iz davka na dodano vrednost, je bila kritika predvsem na to, da minister oziroma vlada nista znala planirati, hkrati se pa nismo zavedali ali pa se niso zavedali tisti, ki so kritizirali ta ukrep, da je bistvo tega davka na dodano vrednost, da kadar se izvoz povečuje nad pričakovanji, ko investicije rastejo nad planiranimi in ko potrošnja raste slabše, kot je bilo planirano, seveda izplen davka na dodano vrednost ne more biti takšen, kot je bil predviden. To je pač, če lahko poenostavim: ko gre gospodarstvu zelo dobro, gre državi z davkom na dodano vrednost nekoliko slabše.