Naj povem še nekaj, pri nas, vsaj takrat ko sem jaz študiral, tudi govorništva nismo imeli, pa je ena od pomembnih veščin, da tako rečem - vsaj za tiste, ki javno nastopajo in to so nesporno odvetniki na eni strani, na drugi strani pa tožilci. Zato je, po moje, ta gesta odvetniške zbornice, da poskuša na nek način znotraj svojih meja ohranjati neko stopnjo znanja, tudi tako, da preprečuje oziroma da sanira na nek način to našo pomanjkljivost, denimo ko nekdo iz povsem druge sfere pride tja, pa ima ta pravniški državni izpit, da mu kot nek pogoj pravzaprav za vstop v njihovo družbo postavijo to poznavanje odvetniških predpisov, etike in tarife, ker tarifa je samo en del v tej alinei, ki jo je vlada predlagala, razumljiv. Ni pa - se pa strinjam, da vseh problemov pa, ne s tem, pa ne z drugimi amandmaji, ne bomo rešili.