Vendar so tudi kasnejša razmišljanja in analize pokazala, da bi pravzaprav bilo relativno težko takšen grad vrniti, zlasti zaradi, bi rekel, njegovih kulturnih aspektov, pa tudi zaradi tega, ker denacionalizacijski upravičenec pravzaprav ne ve, kaj bi z gradom počel. Verjetno bi vračilo gradu v naravi v veliki meri okrnilo njegove zdajšnje funkcije in verjetno tudi v veliki meri prispevalo k načinu njegove vrednosti kot zgodovinskega, kulturnega in umetniškega objekta.
Prav zaradi tega trenutno potekajo postopki preverjanja, koliko se seveda še da pravno to izjavo volje spremeniti, da bi, tudi upoštevajoč ekonomiko vzdrževanja kulturnega objekta, ugotovili, ali bi lahko vendarle odločitev o vračilu v naravi spremenili na način, da bi denacionalizacijski upravičenec dobil dejansko izplačane obveznice odškodninskega sklada.