Imamo mnenje - mnenje je, kot smo že v dosedanji diskusiji ugotovili - izjemno simbolnega značaja, ima, kot rečeno, neko moralno držo, zavezujočo v toliko, kolikor je pomembno, da je in da so težave, v kolikor ga eventualno ni, proceduralne narave, hkrati pa se s tem mnenjem zgodi vsaj to, da se zaposleni in ostali sodelavci čutijo na nek način vsaj moralno vključeni oziroma na simbolni ravni vključeni v igro in v odločanje, čeprav, kot pravim, na simbolnem nivoju.
Hkrati bi pa pri členih, ki so zdaj v razpravi, opozorila še na to, da je zelo vprašljivo, če bi pristali samo na tisto dopolnilo konca prvega odstavka 18. člena, ki govori, da o mnenju uredništva odločajo le tisti člani, ki so zaposleni v uredništvu, in to v rednem delovnem razmerju. Časi in praksa nam kažeta, da se novinarji vse bolj svobodno gibljejo, kar pomeni, da nimajo rednih, in tudi v bodoče bodo imeli vse manj rednih zaposlitev, in imajo ogromno oziroma veliko težo tisti
člani uredništva ali pač zunanji sodelavci, ki nimajo rednega razmerja, ampak so pogodbeno vezani.