Skratka, če parafraziram, svet za radiodifuzijo je nek mentalni center, ki daje ostalemu, se pravi agenciji kot tistemu sektorju, ki ima tehnične kompetence, ki meri frekvenčni prostor, ki definira geografske in ostale tehnične parametre, bom rekla, odločitve. V tem smislu je bojazen, ki je nekje prisotna, kot razumem, odveč. Če ima svet tovrstno vlogo, kot je sedaj definirana, če nadzoruje, dela strategijo, če nadzoruje vse od lastniških do vsebinskih parametrov, če lahko daje soglasje, kaj je to lokalni, kaj je regionalni, kaj je tako imenovani pridobitni in kaj ne, program znotraj radijskega oziroma televizijskega prostora, potem nedvomno se naj ne bi pojavil strah, da tako kot sedaj, ko uprava za telekomunikacije, ki pri razpisu na nek način je hendikepirana, ko zna bolj tehnično odločati kot miselno, potem teh pomislekov naj ne bi bilo.