Predlagamo pa, da se poleg predlogov državne komisije za medicinsko etiko v besedilo za drugo branje vključi tudi posebno poglavje, ki bi uredilo vprašanje kloniranja. 2. člen zakona v 9. točki namreč navaja, da ta zakon ne velja za kloniranje eno- ali večceličnih organizmov, če se pri tem namerno ne spreminja genoma. Bistvo kloniranja, ki postaja še kako aktualno, pa je prav v tem, da pri razmnoževanju ne pride do spremembe genoma in da novi osebek dobi isto gensko zasnovo. A prav to, prav ta kopija genoma predstavlja hud poseg v naravo razmnoževanja, za katerega je značilno, da vsakemu novemu organizmu, vsakemu novemu osebku narava podari nov genom, novo inovacijo, nov unikum.