Ne glede na to, kot lahko preberete v zakonu, lahko vsi, ne le avtohtone manjšine, objavljajo v njim ustreznih jezikih, tudi v bantujščini, če hočejo, saj jim zakon zagotovo ne omejuje, ne ustava, pa tudi ne predlagani zakon. Skratka, zastaviti člen, ki govori o rabi slovenskega jezika, na prvo mesto zakona, je zagotovo najbolj državotvorno dejanje prostora, ki se trese za prepoznavnost in obstoj svojih, zagotovo vse preveč kompresiranih, kvadratnih kilometrov. Pa če tudi - moram poudariti - tisti v Bruslju, ki so ta zakon sploh sprožili, kulturno identiteto valjajo bolj po ustih kot pa po papirjih.