Snovalci in tudi mi v državnem zboru, upam, ga razumemo kot dolžnost države, da ščiti svobodo izražanja, novinarje, urednike, potrošnike, državo, da ščiti trg, bralce, gledalce, poslušalce, in Evropejce, pa hkrati tudi tujce. Ni države, ki tega ne bi počela, in ni države, ki bi bila s svojim početjem povsem zadovoljna; a tudi ni države, ki bi tako občutljivo in ekonomsko pomembno področje - poudarjam, tudi ekonomsko - prepustila samoregulaciji, ki bi temeljila zgolj na principu verodostojnega novinarskega poročanja.
Zato, kot pravim, je javnost v vsakem členu prepoznavala željo države, da bi želela oziroma da hoče posegati v uredniško politiko medija.