Žrtve vojnega nasilja so v pogajanjih skozi to obdobje teh šestih letih, zlasti društvo izgnancev, vseskozi popuščale. Vseskozi so popuščale pod pritiski vlade, češ, moramo skrbeti za proračun, moramo skrbeti za javne finance in je stalno zniževala višino odškodnine in roki so se vlekli v prihodnost.
V drugem branju je bil dosežen skrajni kompromis, tako med predstavniki vlade kot med predstavniki žrtev vojnega nasilja oziroma med predstavniki vseh, ki so upravičeni po tem zakonu.