Med najštevilnejšimi so bila pisma društev izgnancev Slovenije, ob njih pa še pozivi in pisma društva ukradenih otrok, združenja žrtev okupatorja, zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, zveze društev invalidov vojn Slovenije, združenja mobiliziranih v nemško vojsko, združenja vojaških ujetnikov stare jugoslovanske vojske in podobno. Ob predlogih za dopolnitev zakona so nas opozarjali, naj pravično in objektivno razvrstimo žrtve vojne po posameznih skupinah upravičencev, naj nikar ne mešamo pravic, ki jih zagotavlja ta zakon, s plačili za prisilno delo iz tujih skladov, naj pravilno ocenimo različnost trpljenja posameznih ljudi ter ob tem pravično opredelimo razlike glede višine sredstev, predvsem pa naj končno ljudem, ki zaradi svoje starosti ne morejo več pričakovati dolgega življenja, zagotovimo, da se bo odškodnina za prestano trpljenje med vojno in neposredno po njej pričela izplačevati, saj je sicer nikoli ne bodo deležni.
Že to
nam pove, da smo bili tudi poslanci pred težko preizkušnjo in zahtevno nalogo.