Podpira, da se zakon tako rekoč končno sprejme in se velika pričakovanja, ki smo jih s tem zakonom porodili v upravičencih, tudi izpolnijo.
Za nas v poslanski skupini je sprejem tega zakona predvsem in v prvi vrsti moralno dejanje sedanje države Slovenije, da s finančnim poplačilom žrtvam, ki so trpele trpljenje in nasilje okupatorja med 2. svetovno vojno, nasilje režima takoj po vojni in nadalje v njegovi vladavini ter žrtvam vojne za Slovenijo do neke mere izpolni pričakovanja, kljub temu, da je prav gotovo za prenekaterega upravičenca vsota, ki mu jo ta zakon dodeljuje za pretrpljeno nasilje, nizka.
Ne podpiramo pa tega, da se odškodnine za posamezne kategorije nasilja priznavajo v takem skupnem obsegu, ki pogojuje višino potrebnega denarja iz državnega proračuna, ki presega naše javnofinančne zmožnosti oziroma se zaradi tega manjšajo nujne in veliko bolj upravičene in potrebne socialne podpore sedanjemu aktivnemu prebivalstvu, ki
ta denar v državni proračun tudi zagotavlja, ali tudi na račun neizvedbe ali zmanjšanja izvedbe nujnih investicij, ki so za javno delovanje družbe nujno potrebne.