To pomeni, kdor je po veljavnih zakonih pravočasno vložil zahtevek za status žrtve vojnega nasilja in mu je bil ta status priznan, s tem pa po zakonu o žrtvah vojnega in povojnega nasilja tudi odškodnina, se smatra, da gre pri tem zakonu samo za izračun odškodnine, se pravi, da ta odškodnina pripada njemu, če je pa med tem časom umrl, pa seveda gre v zapuščinsko maso, iz katere se potem deduje.
Še eno, in to je predzadnje, pomembno vprašanje, ki je bilo prisotno zlasti ob tretji obravnavi - to je vprašanje, ali se dovoli kumulacija pravic iz naših zakonov in iz zakonov, ki so jih sprejele nekatere tuje države (mislim zlasti na Nemčijo in Avstrijo). Tu so bila stališča dokaj različna in predlog zakona, ki je pred vami, predlog zakona sam tako kumulacijo prepoveduje.