V slučaju koalicijskega poslanca je ta pretvorba poslanca v režimskega poslanca popolna. V slučaju opozicijskega poslanca pa mu jemlje stopnjo individualnosti in trdno sem prepričan, da s tem praktično opozicijski poslanci tudi de facto nimajo več možnosti, da bi z "bilo kakšnim" amandmajem opozorili na nelogičnosti predlaganega proračunskega dokumenta; v tem smislu, da bi tudi v slučaju najhujše nelogičnosti in v slučaju, da je na nekem področju predlog proračuna popolnoma sprt z interesi države, nekega okolja, nekega resorja, da bi lahko opozicijski poslanci na to imeli inštrumente, da bi na to opozorili in tudi uspeli.
Ker gre za omejevanje pravic poslancev in inštituta poslancev, sem trdno prepričan, da je to v nasprotju z 82. členom ustave, ki pravi, da poslanci niso vezani na nobena navodila.