Zato v socialdemokratski stranki podpiramo napore za racionalizacijo sprejemanja državnega proračuna, vendar si pa moramo biti pri nečem na jasnem: če je do sedaj proračun kasnil, ni kasnil samo zaradi tega, ker je bila razprava v državnem zboru morda predolga, ampak če smo sprejeli proračun v septembru in smo ga dobili v državni zbor šele v marcu ali aprilu, potem za to prav gotovo ni bila kriva razprava v državnem zboru, temveč je bila krivda tudi kje drugje. Tudi to, da je bilo nesmiselno vlaganje tolikih amandmajev, drži. Vendar je treba tudi priznati, da na očitek, da je bilo sprejetih samo nekaj, to je pač stvar tistega, ki ima večino in je podprl samo tisto običajno, kar je prihajalo z iste strani, kar bi sicer lahko uredili že drugače, toda to ni nek močan argument proti takšnim spremembam.