Pol leta je komaj, komaj od setve do žetve, pa so ljudje, brez števila jih je, zavrgli svojo pamet in svojo vest, kakor škodljivo breme na tej poti do kruha. Tisti, ki so samega zasmehovali, kleče pred njegovimi nevrednimi hlapci: prej kletev, zdaj molitev. Beseda pa je votla prej ko slej, zakaj njih srce je prazno.