Razlogov za to pa je kar nekaj. Ta zakon nas s spremembami in dopolnitvami, zlasti s tistimi, ki jih je na začetku omenil gospod minister, torej uskladitvijo oziroma dvigom minimalnega zneska za preživetje, ki ga po oceni države ta znesek še predstavlja v Republiki Sloveniji, pravzaprav postavlja na izhodišče izpred skoraj desetih let. Če je leta 1992 še veljalo, da v Republiki Sloveniji drži dogovor, da zajamčena plača predstavlja 40% povprečne plače, kar naj bi bilo seveda tudi izhodišče za človeka dostojno preživetje, je glede na to, da je bila diskrecijska pravica za usklajevanje zajamčene plače, na kateri pa temeljijo vsa izplačila socialnovarstvenih dodatkov, ta vlada to zajamčeno plačo zelo zelo previdno dvigovala oziroma jo je po njenem mnenju modro zadrževala.