Tudi pri tem odločanju o ugovoru na predlog revizijskega poročila sta v podrejenem položaju, to se pravi oba namestnika, saj nimata funkcije generalnega revizorja, in tako tudi v senatu igrata dejansko le vlogi pomočnikov. Poleg tega ima predsednik pravico o ugovoru na sporno revizijsko razkritje pridobiti še predhodno mnenje izvedenca, izvedenca pa pri tem ne določi senat ali izbere senat, temveč sam predsednik računskega sodišča. Torej, pristojnosti namestnikov predsednika so tako tudi v senatu v primerjavi s predsednikom računskega sodišča v podrejenem položaju.