Država se je že takoj v začetku odrekla ukrepom, ki so najbolj učinkoviti za razbremenitev - to je, da se odpove davku na vgrajeni material in na opravljene storitve -, čeprav imamo v ta primer konkretno zelo, zelo učinkovit.
Nadalje, kar je bilo v osnovi pravzaprav tudi narobe, je bila neenakost pred zakonom. Že z osnovnim zakonom smo - kasneje so sicer popravki še določene kategorije malo omilili - imeli dejstvo, da prizadeti niso imeli enakih možnosti za pridobitev višine državne pomoči, da se je ta neenakost povečevala, in lahko ugotovimo, da je tudi zadnji popravek zakona uvedel nove neenakosti na še bolj drastičen način.