V Posočju je ogromno družinskih hiš, v katerih nima nihče stalnega bivališča, vzdržujejo jih pa potomci, otroci tistih, ki so že pomrli, ki so morali s trebuhom za kruhom po državi ali celo v tujino. Mislim, da je tako predsednik vlade kot tudi predsednik parlamenta, pa najbrž tudi nekateri poslanci - vsaj mi smo to dobili - dobili pismo dveh sester z, ki pišeta, da je bila njihova družinska hiša porušena oziroma močno poškodovana v potresu leta 1998, da so to sami obnovili brez kakršnekoli pomoči in zdaj je to spet porušeno. In spet niso upravičeni do nikakršne pomoči, čeprav so to ljudje, ki so tam zrasli, ki so morali s trebuhom za kruhom, tudi zaradi nepravične razvojne politike te države ali pa njene predhodnice, da so se nameravali vrniti, da pa se bodo zelo težko, ker v šestih letih je najbrž nemogoče dvakrat brez kakršnekoli pomoči obnavljati objekte.