Politika, ki razprši moč, pomaga spreminjati naravo odnosa med državo in civilno družbo. Namesto da bi bil le pasivni nosilec ali prejemnik pravic ali državljanskih svoboščin, postane državljan aktiven delovalec, takšen, ki si prizadeva prepoznati javni blagor zase in se uči pretehtavati koristi in pomanjkljivosti, ko razmišlja o predlogih za urejanje javnih zadev. Aktivni državljan je tako prisiljen nezaznavno združevati teorijo s prakso, ideale z dejstvi, in ko to počne, se izbistri njegova presoja in poveča njegovo vedenje, moralna rast delovalca na področju državljanske dejavnosti pa izhaja iz nenehnega soočanja s potrebami ali hotenji drugih.