Navedeni predlog smo v LDS-u v celoti podprli, saj menimo,da morajo občine oziroma občinski sveti sodelovati z mnenji pri ustanavljanju pokrajin, pri tem pa pričakujemo, da bo zakonodajalec v čim večji meri upošteval njihova stališča, kar bi bilo seveda edino logično. V LDS-u menimo, da v Sloveniji pokrajine, vsaj v grobi zasnovi, že od nekdaj so, da se ljudje z njimi tudi poistovetijo in da znotraj njih tudi obstajajo že sedaj določene infrastrukturne, gospodarske, kulturne in zgodovinske vezi, torej da je na tej osnovi takrat, ko bi naj prišlo do oblikovanja zakonov, mogoče na osnovi teh ugotovitev tudi upoštevati specifike posameznih območij, ki že sedaj združujejo in povezujejo določene občine pri njihovih skupnih interesih in da je to potem nek odraz v zakonu.
V poslanskem klubu LDS se zavedamo nevarnosti ustavne ureditve, ki določa tako zahtevno kvalificirano večino za odločanje o pokrajinah v državnem zboru.