Naslednja značilnost vseh teh pojavov je dejstvo, da so se preiskovalni organi praktično praviloma vključili v preiskavo šele po pritisku javnosti in opozicije, samo nekajkrat samoiniciativno, in samo nekaj je bilo primerov, kjer je prišlo do odkritja teh nepravilnosti po reviziji računskega sodišča.
Naslednja skupna značilnost vseh teh negativnih pojavov je dejstvo, da prizadeti oziroma oškodovanci praviloma niso dobili nazaj nič od svojega premoženja ali pa samo nekaj odstotkov. V nekaterih primerih pa je bila poprava škode omejena samo na tiste posameznike, ki so ponovno imeli stike oziroma vpliv v vladni politiki.