V ta kontekst gredo tudi obvezna združevanja različnih zbornic in strokovnih združenj, na vrhu pa je ena in ista elita. Nevarno početje, ki nekoliko diši po obdobjih, recimo, 70 let nazaj, nevarni nastavki za ne dobro državo.
Namesto da bi tedanji direktorji v prvem obdobju tranzicije bili skrbniki družbenega in državnega kapitala, so postali tisti, ki so ga zlorabljali; ne vsi, ampak so primeri, ki jasno kažejo, da niso skrbeli za interese lastnika, v tem primeru državljanov oziroma po pooblastilu, torej države.