Toda kako, na kakšen način se govori o korupciji, kako lahko parlament uporabi svojo ustavno vlogo, svojo politično vlogo, da prispeva nekaj k temu, čemur bi lahko rekli, da je skupni družbeni cilj, da je korupcije, če je že ne moremo izkoreniniti, čim manj, da je čim bolj omejena, in da je tudi klientelizma kar se da manj. Ali to lahko počenja s tem, da privleče nekaj primerov, ki so takšni ali drugačni, ki jih tisti vpleteni, nekateri, zagovarjajo, drugi pa jim ostro nasprotujejo? Ali jih postavi parlament na tisto mesto, ki jim gre, in se v parlamentarni razpravi pogleda, katere so tiste sistemske, politične, zakonodajne in politično oblikovalske dimenzije, ki bi jih morali dopolniti, spremeniti, da bi lahko imeli bolj uspešen boj proti korupciji, da bi lahko imeli bolj zdravo družbo in da bi lahko imeli več enakih možnosti za vse.