Med vrsto konceptov lastninjenja, ki so jih uporabljali v bivših komunističnih državah, je bil slovenski način - govorim sicer o tistem, ki se je dejansko izvedel, ne pa, kako je bil načrtovan - najbolj nepregleden in je zato omogočal največja nesorazmerja katerih danes slutimo in vidimo posledice. V Sloveniji smo imeli nenormalen pristop, nekakšno kombinacijo uradno razglašenega lastninjenja preko razdelitev lastninskih certifikatov in dejanskega notranjega lastninjenja, s katerim se je omogočilo prejšnjim direktorjem družbenih podjetij, da so si prilastili podjetja, ki so jim bila zaupana. Lahko trdim, da je v Sloveniji večina bogatašev, lastnikov največjih družb oziroma največjih paketov delnic, prišla do bogastva tako, da so izkoristili svoj položaj v prejšnjem režimu, ne pa zaradi nekega izredno dobrega gospodarjenja v sedanjem sistemu tržnega gospodarstva.