Tako je menil tudi varuh dijakovih pravic, saj ob razliki v starosti in prehranskih navadah mladih, torej ob vsem ne moremo spregledati tudi kopice organizacijskih ovir, povezanih z izmenskim poukom, prostorskimi možnostmi za organizirano prehrano, večjim številom tistih, ki še vedno stalno živijo doma, in gostejšo mrežo šol. S predlaganim zakonom pa naj bi zagotovili vsem dijakom in vajencem pravico do enega subvencioniranega obroka oziroma malice na dan in bi bila uvedba podobnega sistema kot pri študentih najboljša rešitev glede na prostorske in druge možnosti, ki jih imajo srednje šole. Ob tem bi se bilo treba vprašati, ali je celo za študente obstoječa rešitev optimalna, posebej še, če iz različnih razlogov včasih celo za njih ta sistem v vseh pogledih ni najboljši.