Zavedamo se, da je izguba zaposlitve poglavitni razlog za revščino in socialno izključenost in da s stanjem na tem področju ne moremo biti popolnoma zadovoljni, dokler bo ena sama oseba pri nas, ki bo želela in bo sposobna delati, ostala brez zaposlitve; dokler bo aktualna tako imenovana struktura brezposelnost predvsem pri mladih, pri iskalcih prve zaposlitve in na področju zaposlovanja žensk; dokler ne bomo zagotoviti, da bi lahko vsi skupaj dostojno živeli od svojega dela, da bo uveljavljeno socialno-tržno gospodarstvo, solidarnost in socialno partnerstvo. Toda to je mogoče doseči le z ustrezno gospodarsko, davčno, delovno, socialno, regionalno in zaposlitveno politiko in ukrepi, ne pa z govorjenjem in demagogijo. In obstoječi programi in veljavni predpisi so primernejši za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti, od rešitev, ki jih predlaga ta zakon.