Naj v zaključku poudarim predvsem to, kar predvsem moti v dokumentu, ki so ga pripravili predlagatelji, niso toliko posamezne navedbe, danes jih niti niso več navajali, katerih zlonamerno interpretacijo se da in smo jo tudi zlahka dokazali. Moti me predvsem, če smem povedati, tako rekoč duh tega dokumenta, luč, osvetlitev, ki jo ta dokument prinaša, ki vseskozi izraža nekakšno prepričanje, da je vse ena sama korupcija, da so povsem običajni poslovni dogodki, ki so dokumentirani, preverljivi, ki so bili tudi pod revizijami in jih je mogoče na zakoniti način po postopkih vedno znova pregledati in revidirati in tudi uveljaviti odgovornost, če je kaj narobe, da so ti korupcija ali, če se avtorji tako odločijo, predmet ideoloških in političnih kvalifikacij oziroma diskvalifikacij. Na nek način me je ta dokument, moram to povedati, spominja na svinčena sedemdeseta leta, ko je veljalo načelo, da je potrebno vsakega, ki je uspešen in izstopa, takoj porezati in
ga spraviti v povprečje in mu prerezati vse ambicije, ki jih ima.