Pogodbe, ki omogočajo delovanje tako imenovanega sekundarnega finančnega trga odstopajo od stvarno pravnih pogodb predvsem v tem, da izključujejo tiste določbe, ki izrecno ščitijo tisto pogodbeno stran, ki daje predmet v zavarovanje. Stvarne pravice v teh razmerjih nastajajo na zelo neformaliziran način in nasploh je ureditev naravnana v smeri zaščite tiste strani, ki prejme predmet oziroma pravice v zavarovanje. Dodatno se zaščiti tista stranka, ki posojilo daje, in ne tista, ki ga jemlje.