To pomeni, da je namen te enourne razprave povsem drug, kot je 218. člen in amandmaji na ta člen, in da poslovnika sploh ne spoštujemo, da bi govorili o tem, kar želimo rešiti, čeprav je, če sem dobro doumel zadeve, skoraj vseeno, katera rešitev se sprejme, predvsem za tiste občine, ki normalno funkcionirajo in zadeve lahko izpeljejo. In da je nezazidano stavbno zemljišče tudi želja občanov bila ves čas, ampak, seveda, ko iz 10 tolarjev kljub vsemu prideš na obremenitev 3 tolarje na neko enoto, je to nek prispevek, ki ga mora občan dati, je nezadovoljstvo.
Jaz tudi doživljam v občini, kako pa mi nič ne bomo izglasovali, da bi kogarkoli kakorkoli obremenili, ker nam država mora zagotoviti sredstva za naše funkcioniranje in preživetje.