Za primerjavo vedno dam Avstrijsko-Štajersko, ki je upravno-politična dežela, znotraj pa ima osem regionalnih razvojni menedžmentov, zato da bi bila čim bolje usposobljena za to, da krepi svojo gospodarsko učinkovitost in da seveda učinkovito pripravlja projekte za koriščenje evropskih strukturnih skladov. Tako, da tudi tukaj želimo ta sistem nastajanja razvojnih regij od spodaj navzgor, da se organizirajo tam, kjer prebivalci in gospodarstvo in seveda tudi nevladni sektor čutijo, da želijo delovati skupaj za razvoj, da ima taka regija tudi neke vrste gravitacijsko, regionalno središče ali pa vsaj somestje več mest, ki lahko takšno središče predstavljajo, in da ima vsaj neko minimalno kritično maso, kritično maso seveda resursov, s katerimi bo razpolagala.
V primeru obalno-kraške in notranjsko-kraške, je še dodatno prevladalo tudi stališče, da seveda gre za drugačno specifiko razvoja, za drugačne potenciale in da seveda ne nazadnje med in Ljubljano potrebujemo vendarle še
neko dodatno regijsko središče.