V praksi se te prošnje, ki jih veleva obstoječi 44. člen, dogajajo na javnih objektih, dogajajo se na šolah, dogajajo se na bolnišnicah, na gledališčih, dogajajo se na hotelskih stavbah in več ali manj samo na tistih stavbah, kjer so avtorji pustili svoj pečat. Mislim, da v državnem zboru ne smemo odpirati teh vprašanj, kaj je to avtorsko delo in kaj ni. Ta dežela je to odprto vprašanje puščala predolgo časa zaradi tega se je tudi arhitektura zelo, zelo pozno v slovenskem prostoru dojela kot lahko tudi umetniško oziroma ustvarjalno delo, s katerim se lahko tudi pohvalimo.