Tako, da je sedaj veljavni zakon le imel nekaj rešitev, ki so imele to podmeno, da se je mogoče in potrebno o vsem dogovarjati in da brez soglasja, recimo, uporabnikov ni mogoče uveljavljati tudi, recimo, pravic, ki izvorno pripadajo avtorjem oziroma ki jih kolektivne organizacije zastopajo v korist avtorjev.
Pomembna novost se mi zdi to, da urad dobiva novo vlogo v tem sistemu uveljavljanja pravic in da kot neke vrste ustanova država ni tisti zadnji, ki pač lahko sprejme ali ne sprejme tarifo, ampak je pravzaprav to porinjeno v dogovarjanje, na eni strani uporabnikom oziroma tem različnim zbornicami in drugimi reprezentativnim združenjem in na drugi strani kolektivnim organizacijam. Ne dvomim, da bo to v prihodnosti povzročilo precej razpletov in verjetno tudi težav, ampak mislim, da je ta podmena, da je tako v interesu avtorjev, kot tudi uporabnikov, da se te stvari sporazumno uredijo, prava.