Eno je iz nuje, o kateri so vsi govorili, da je potrebno del te zakonodaje uskladiti s temi direktivami. Drugi pa, ker del teh rešitev, o katerih odločamo danes, le, bom rekel, bolj čvrsto uveljavlja avtorske pravice, kot predvsem avtorske in neodtuljive in opušča tiste mehanizme, ki so bili skozi desetletja v Sloveniji in Jugoslaviji povezani s tem nelagodjem, ki je veljalo do individualizma, da tako rečem, do avtorstva ustvarjalnosti, do tistega dela človekove dejavnosti, ki ga ni bilo mogoče ujeti v kalup združevanja dela in sredstev, da rečem v jeziku, ki je že pozabljen. Tako, da je sedaj veljavni zakon le imel nekaj rešitev, ki so imele to podmeno, da se je mogoče in potrebno o vsem dogovarjati in da brez soglasja, recimo, uporabnikov ni mogoče uveljavljati tudi, recimo, pravic, ki izvorno pripadajo avtorjem oziroma ki jih kolektivne organizacije zastopajo v korist avtorjev.