Iz, bom tako rekel, podrobne analize in iz praktičnih okoliščin je bilo jasno, da imamo opravka s konceptom rešitve v do sedaj veljavnem ZASP-u, ki je temeljil na predpostavki, da so v Sloveniji razmere, ki so značilne za postbalkansko obdobje, da imamo visoko stopnjo nereda in da je intervencija države pri urejanju ekonomskim relacij v kolektivnem uveljavljanju pač taka, da mora biti vpleten državni organ. Zakon je predvidel, da se tarife, ki so metoda določanje nadomestila, oblikujejo enostransko, državni organ jih odobrava, vendar pa zakon ni do konca izdelal ta sistem, ker ni postavil kriterijev primernosti tarif. Ob istočasni nalogi državnega organa, ki je bil urad za nadzorom nad tarifami, in ob odsotnosti kriterijev za to, je prihajalo do konfliktov, izigravanja in zadeva se ni mogla premakniti.